<< Boletus aereus, črni goban | Gobe | Boletus appendiculatus, rumeni goban, Rumeni jurček >>
(Paulet) Fr. (1838)
Rod: Boletus - gobani
ZNAČILNOST: Od ostalih gobanov z belo trosovnico ga ločujemo po suhem, žametastem klobuku, ki v suši razpoka. Običajno ima dolg bet, z belo ali rjavo mrežico in postane hitro črviv.
KLOBUK: 5-20 cm, najprej polkrožen z močno podvihanim robom, nato izbočen in zravnan, blazinast, suh, žametastega izgleda, svetlo rjav, poredko temnejši, kožica ni lupljiva, v suši pa rada razpoka.
TROSOVNICA: najprej bela, zgrajena iz navpičnih cevk, luknjice so drobne, bele, nato rumene in končno olivno zelene. Pri starih gobah postanejo večje, da lahko trosi lažje odpadajo.
BET: 7-15 x 2-5 cm, sprva trebušast, nato se razpotegne in postane betičast, valjast, včasih rahlo ukrivljen, proti vrhu ožji, belkast, svetlo rjavkast, z belo ali rjavo mrežico.
MESO: belo, mehkejše kot pri drugih gobanih, zelo okusno in prijetnega vonja. Žal je hitro črvivo.
TROSI: 14-17 x 4,5-7,5 µm, vretenasti, trosni prah je olivno rjave barve.
RASTIŠČE: posamično ali v skupinah, pod listavci, od zgodnjega poletja do pozne jeseni, razmeroma pogosto.
Čas rasti: -V-VI-VII-VIII-IX-X-
UPORABNOST: odlična, vsestranska, za konzerviranje in sušenje.
Pri nepazljivem nabiranju ga dokaj hitro zamenjamo z žolčastim grenivcem (Tylopilus felleus), ki ima sprva tudi belo trosovnico, kasneje pa z dozorevanjem trosov postane rožnata. Če ga pomotoma narežemo med gobane, postane jed nevzdržno grenka, vendar ni hudo strupen, v malih količinah ni škodIjiv. Lahko nam pa škodujejo prestari jurčki! Ko je trosovnica že povsem zelena, je že v fazi razkrajanja, zato se s takšno gobo lahko zastrupimo, kot da bi pojedli pokvarjeno meso. Tudi takšnih gob, ki komaj pokukajo iz zemlje, ni vredno pobrati.
Avtor fotografije je Slavko Šerod.
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
