<< Asterophora parasitica, zastrti zajedalec | Gobe | Athelia epiphylla, kožasta prevlekarica >>
Astraéus hygrométricus (Pers.) Morgan (1889)
Rod: Astraeus - zvezdeži
ZNAČILNOST: zanimiva goba, ki spominja na Geastrum - zvezdice, ima higroskopske krake, ki so v vlagi razprostrti, v suši pa zviti v kroglico. Njegova osnovna značilnost je v tem, da se ob vlažnih pogojih zunanja ovojnica odpre v obliki zvezde, ob suši pa se zapre nazaj v kroglico. Na ta način je goba nekakšen merilec vlage v ozračju.
KLOBUK: 2-4 cm široki trosnjaki so v mladosti skoraj podzemni, belo sivi, ploščato okrogli in kroglasto zaprti, nekoliko mazavi, kasneje pa se na površini zemlje zvezdasto odprejo in razširijo do premera 6-10 cm. Razpočijo se v 5 do 10 trdih, zvezdastih, olivno sivih ali rjavih krakov in v širino dosežejo od 2.5-8 cm, na sredini pa imajo od 1-2.5 cm široko ploščato okroglo, sivkasto notranjo ovojnico, ki jo je mogoče olupiti. Eksoperidij (zunanja ovojnica) je sprva rjav, razcepljeni kraki pa se ob vlažnem vremenu razprejo in se ob tem ne spodvijejo, ob suhem vremenu pa se zaprejo v kroglico. Eksoperidij je štiriplasten, pri čemer zgornja plast (oz. v zaprtem stanju skrajna notranja plast) pogosto razpoka. Endoperidij (notranja ovojnica) je brez beta, kroglast, na obeh polih nekoliko sploščen, sivo rjavkast, z nepravilno odprtino na temenu, ima grobo površino. Spodnja površina je temnejša od zgornje, ki je tudi drobno mrežasta, na površini krakov so tudi belkaste luske.
TROSOVNICA: je v notranjosti kroglice, trosi se ob dozorelosti sproščajo v okolico skozi osrednjo odprtino in le tedaj, kadar na gobo padajo dežne kaplje; barva trosne mase je rjava.
BET: na dnu pod eksoperidijem je tanek bet, endoperidij je brez beta.
MESO: pri zreli gobi čokoladno rjavo, brez značilnega vonja in okusa.
TROSI: 7–12 µm, bradavičasti, okrogli, trosni prah je rjav do čokoladno rjav.
RASTIŠČE: raste v suhih gozdovih na kislih tleh, na skalnatih pobočjih in robovih gozda, predvsem na območju rastja, ki uspeva v vročini, pod hrasti, gabri in borovci, konec poletja in jeseni, trosnjaki ostanejo bolj ali manj trajni eno leto in jih je mogoče najti še v naslednjem letu. Ponekod pogosta.
Čas rasti: -VIII-IX-X-XI-
UPORABNOST: neužitna.
PODOBNE VRSTE: podoben je nekaterim higroskopskim vrstam iz rodu Geastrum - zvezdice, ki se razlikujejo predvsem po notranjih ovojnicah, ki jih ni mogoče olupiti.
Foto: Jernej Gradišnik.
SINONIMI: Astraeus hygrometricus f. decaryi (Pat.) Pat. (1928), Astraeus hygrometricus f. ferrugineus V.J. Staněk (1958), Astraeus stellatus (Scop.) E. Fisch. (1900), Astraeus stellatus var. duplicatus (Chevall.) Hollós (1903), Geastrum castaneum Desvaux (1809), Geastrum decaryi Pat. [as 'Geaster'] (1921), Geastrum hygrometricum Pers. (1801), Geastrum hygrometricum var. paucilobatum Wettst. [as 'Geaster hygrometricus var. paucilobatus'] (1886), Geastrum hygrometricum ß anglicum Pers. (1801), Geastrum stellatum (Scop.) Wettst. [as 'Geaster stellatus'] (1886), Geastrum vulgare Corda [as 'Geaster vulgaris'] (1842), Lycoperdon stellatus Scop. (1772)
Priprava opisa: Miro Šerod
Astraeus hygrometricus, vlagomerni zvezdez
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
SGS2020: 152
