<< Amanita vaginata, sivi lupinar | Gobe | Amanita virosa, koničasta mušnica >>
<< Amanita virosa, koničasta mušnica | Smrtno strupene gobe | Galerina marginata, obrobljena kučmica >>
(Bull.) Lam. (1783) syn. Amanita phalloides var. verna (Bull.) Lanzi (1916)
Rod: Amanita - mušnice
ZNAČILNOST: podobna ji je koničasta mušnica (Amanita virosa), ki pa raste pretežno v iglatih gozdovih ter ima bolj stožčast, koničast klobuk in hrapav luskinast bet in druge bele različice mušnic kot npr. zelena mušnica-bela oblika (Amanita phalloides fo. alba), citronasta mušnica-bela oblika (Amanita citrina var. alba) ali celo beli lupinar (Amanita nivalis) .
KLOBUK: 4-8 cm, mlad jajčast do polkroglast, kasneje izbočen in plosko zravnan, včasih v sredini rahlo vdrt; površina fino žarkasto vlaknasta do gladka, brez sijaja, mokra rahlo spolzka, bele do kremaste barve, redko pokrita z nekaj ostanki ovojnice; rob oster, gladek.
TROSOVNICA: lističi beli, široki, prosti, ostrinka gladka do rahlo kosmičasta.
BET: 7-10(12) x 1-1,5 cm; valjast, proti dnu nekoliko zožen, poln do votel, površina nad obročkom gladka, pod obročkom gladka do pokrita z drobnimi priraslimi kosmiči; obroček kožnat, viseč, bel, krhek, pogosto raztrgan; dnišče beta gomoljasto odebeljeno in tiči v bolj ali manj kožnati, vrečasti, beli lupini, ki se s starostjo obarva kremasto.
MESO: belo, tankomesnato; vonj šibek, nekoliko neprijeten, milega okusa, nekoliko po orehih.
TROSI: eliptični, gladki, 8,3-11,1 x 6,3-8,9 μm; trosni prah bel.
RASTIŠČE: posamično ali v skupinah v listnatih gozdovih, še zlasti na toplejših področjih pod hrasti. Razširjenost: redka.
Čas rasti: -V-VI-VII-VIII-IX-X-
UPORABNOST: smrtno strupena. ZAŠČITENA.
Avtor fotografije je Slavko Šerod.
Priprava opisa: Sabina Mali
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
