<< Amanita vaginata fo. alba, sivi lupinar, bela oblika | Gobe | Amanita verna, pomladanska mušnica >>

Amaníta vagináta, sivi lupinar

(Bull.) Vittad. (1783) => Amanita vaginata var. vaginata (Bull.) Fr. (1783) syn. Amanita vaginata var. plumbea (Bull.) Quél. & Bataille (1902)
Rod: Amanita - mušnice

Amaníta vagináta, sivi lupinar
Amaníta vagináta - pogojno užitna

ZNAČILNOST: požene iz lupinastega ovoja, tako kot knežja mušnica (Amanita caesarea) ali zelena mušnica (Amanita phalloides), vendar nikoli nima zastiralca na betu, obrobje klobučka pa je že od vsega začetka močno nažlebkano.

KLOBUK: 3-10 cm, stožčasto zvonast, rahlo lepljiv, siv, kasneje razprt z rahlo grbo na temenu in močno nažlebkanim obrobjem. Pogosto ostanejo na klobuku zaplate sivega ovoja.

TROSOVNICA: bela, lističi široki, zelo gosti in se beta nikoli ne dotikajo, podobno kot pri ostalih vrstah mušnic.

BET: 6-10 x 0,5-1,5 cm, dolg in vitek, valjast, proti dnišču se polagoma širi, belkasto siv, brez zastiralca, dnišče pa obdaja belkasto siva lupina.

MESO: belo, lomljivo, nima nobenega izrazitega vonja in okusa.

TROSI: 9-12 µm, okrogli, prosojni, neamiloidni, trosni prah je bel.

RASTIŠČE: v gozdu ali na robu gozda v travi, pod listavci in iglavci, posamič ali v majhnih skupinah, od začetka poletja do pozne jeseni, zvest rastišču in pogost.
Čas rasti: -VI-VII-VIII-IX-X-

UPORABNOST: pogojno užiten, surov strupen, kuhan ali pečen je dober, primeren za dodajanje drugim užitnim gobam.

Pri nabiranju moramo lupinarje polagati na vrh košare, sicer se nam polomijo, preden pridemo do doma. Vse vrste lupinarjev so pogojno užitne, najokusnejši je oranžni ali okrasti lupinar (Amanita crocea). Na zakisanih tleh, v iglastih gozdovih, je pogost dvobarvni lupinar (Amanita battarrae), v enakih, višje ležečih gozdovih, pa raste gorski lupinar (Amanita subalpina), ki je večji in bolj rjavih odtenkov. Blizu kostanjevih štorov uspeva rjavi lupinar (Amanita fulva), ki je samo na temenu temno rjav, ni pa tako okusen kot ostali. Sivemu je še najbolj podoben bledični lupinar (Amanita lividopallescens), znatno večji, na klobuku pa je poleg sivih tudi nekaj rumenkasto okrastih odtenkov. Če pri lupinarjih upoštevamo močno nažlebkano obrobje, brez zastiralca in lupino v dnišču, jih ne moremo zamenjati s strupenimi gobami.

Avtor fotografije je Slavko Šerod.




Strani, ki se vežejo na to stran:

Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!

Login

Datum zadnje spremembe strani: 27 december 2011 10:08
 

© 2005-2012, Gobarsko društvo Lisička Maribor.
Ta spletna stran je last imetnika domene gobe.si, ki spletno mesto tudi upravlja. Vsebine, objavljene na spletnem mestu je dovoljeno reproducirati le v nekomercialne namene, pri čemer morajo ohraniti vsa navedena opozorila o avtorskih pravicah in se torej ne smejo prepisovati, razmnoževati ali kako drugače razširjati brez dovoljenja lastnika domene gobe.si. Po svojih najboljših močeh se trudimo, da na spletnem mestu objavljamo le prave in ažurne podatke, vendarle pa ne moremo zagotavljati popolne točnosti in zanesljivosti vseh objavljenih podatkov in povezav. Prav tako ne prevzemamo nobene odgovornosti za morebitne posledice, nastale zaradi uporabe datotek in podatkov, objavljenih na tem spletnem mestu ali začasnega nedelovanja spletnega mesta. Zavedamo se, da je zasebnost obiskovalcev naših spletnih straneh zelo pomembna. Zato ne zbiramo nobenih osebnih podatkov o obiskovalcih spletne strani gobe.si. Gobe.si si pridržuje pravico do spremembe vseh podatkov, ki so objavljeni na tem spletnem mestu. Z uporabo tega spletnega mesta obiskovalec potrjuje, da sprejema opisane pogoje in se z njimi strinja.

Stran generirana v 1.777 sekundah.