<< Amanita spissa, čokata mušnica | Gobe | Amanita subalpina, gorski lupinar >>
(Paulet ex Vittad.) Bertill. (1866) syn. Amanita solitaria
Rod: Amanita - mušnice
ZNAČILNOST: Velika, bela, poleg jajčaste mušnice (Amanita ovoidea) največja evropska mušnica z velikimi, rombasto oblikovanimi luskami na klobuku, belimi lističi in belim betom. Raste v svetlih, pretežno listnatih gozdovih srednje Evrope na apnenčastih tleh.
KLOBUK: Sprva polobel, nato sploščen, 10 do 18 cm širok, bel, v starosti nekoliko sivkasto rumenkast in kot obložen z velikimi, debelimi, rombasto oblikovanimi luskami.
TROSOVNICA: Lističi so gosti, široki, nežni, sprva pritrjeni, nato prosti. Ostrinka lističev je kosmičasta in bela, nato svetlo rumenkasta.
BET: Do 18 cm visok in do 4 cm debel, ovešen s širokim nažlebkanim zastiralom, ki kmalu razpade in se ohrani le kot droben, betu prilegajoč prstan. Dnišče je močno odebeljeno in pokrito s komaj izraženo, priraslo tanko lupino.
MESO: Belo, brez posebnega vonja in prične hitro plesneti.
TROSI: 10-13,5 x 7-8,5 µm, amiloidni in elipsoidni. Trosni prah je belkast.
RASTIŠČE: Raste na apnenčastih tleh, posamično ali v skupinah, v listnatih in iglastih gozdovih, v parkih, ob poteh in cestah, od pozne pomladi do jeseni, v Sloveniji redka.
UPORABNOST: užitna - ZAŠČITENA.
Avtor fotografije je Denis Fabian.
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
