<< Amanita phalloides, zelena mušnica | Gobe | Amanita regalis, rjava mušnica >>
Fr. (1805)
Rod: Amanita - mušnice
ZNAČILNOST: sprva polkrožna, nato zravnana, klobuk na vitkem betu, z obročkom in velikim zaokroženim gomoljastim dniščem.
KLOBUK: 5-8 cm, kmalu se razpre in zravna, vijoličasto siv ali sivo rjav, le redko pokrit s sivimi zaplatami ovojnice, površina gladka.
TROSOVNICA: bela, lističi gosti, široki, z vmesnimi lističi, rahlo pripeti na bet, kasneje prosti.
BET: 7-10 x 0,7-1,5 cm, valjast, bel ali sivo vijoličasto marogast, proti dnišču zadebeljen, z velikim okroglim gomoljem, ki ima stopničasti rob. Obroček je gladek, bel, rumenkast ali vijoličasto siv.
MESO: belo, lomljivo, z močnim vonjem po surovem krompirju ali redkvici. Ima precej enakih lastnosti kot citronasta mušnica (Amanita citrina).
TROSI: 8-10 µm, bolj ali manj okrogli, svetli, amiloidni, trosni prah je bel.
RASTIŠČE: najpogosteje v višinskem smrekovem gozdu, na vlažnih, kislih tleh, tudi pod listavci, od poletja do jeseni.
Čas rasti: -VII-VIII-IX-X-
UPORABNOST: strupena. Surova in v večjih količinah škoduje, sindrom surovih gob - zastrupitev krvi in prebavil. Ni primerna za uživanje.
Porfirasta in citronasta mušnica (Amanita citrina) vsebujeta večje količine strupa bufotenina, ki pa se v prebavilih razkroji. Kljub temu gobi nista primerni za prehrano, že zaradi slabega okusa.
Avtor fotografije je Anton Poler.
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
