<< Agaricus phaeolepidotus, rjavoluski kukmak | Gobe | Agaricus silvaticus, gozdni kukmak >>
A.E. Freeman (1979)
Rod: Agaricus - kukmaki
ZNAČILNOST: spada v skupino strupenih kukmakov, za katere je značilna močna porumenitev dnišča beta ter neprijeten vonj po karbolu.
KLOBUK: 6-10(12) cm, mlad polkroglast do stožčast s sploščenim temenom, kasneje izbočen do plosko zravnan z nekoliko udrtim osredjem. Površina belkasta, prekrita s sivo rjavimi, vtisnjenimi luskami, ki so v sredini gosteje, proti robu klobuka pa vedno redkeje porazdeljene. Rob dolgo časa podvihan, oster.
TROSOVNICA: lističi mladi belkasti, kasneje rožnati do črno rjavi, prosti, z gladko ostrinko.
BET: 6-8(10) x 1-1.5 cm, valjast, dnišče gomoljasto odebeljeno, mlad poln, kasneje votel, lomljiv. Površina sprva belkasta, pri dotiku porumeni, kasneje rjavkasta, še zlasti proti dnišču, ki ob prerezu takoj močno porumeni.
MESO: belo, pri prerezu hitro porumeni, čvrsto, z vonjem po karbolu, blagega okusa.
TROSI: eliptični, gladki, medeno rjavi,; 4.7-6.1 x 3.2-3.9 μm. Trosni prah je temno vijolično rjav.
RASTIŠČE: posamezno ali skupinsko v grmovju, parkih, vrtovih, travnikih, gozdnih obronkih in brežinah, na sveži, vlažni, s hranilnimi snovmi bogati zemlji. Poleti do jeseni. Pogost.
Čas rasti: -VI-VII-VIII-IX-X-
UPORABNOST: strupena.
Na podobnih rastiščih se pojavlja, prav tako strupen, karbolni kukmak (Agaricus xanthoderma). Poznana je tudi varianta ščitkanega kukmaka (Agaricus praeclaresquamosus var. terricolor), ki pa se razlikuje po črnkasti sredini in črno rjavih luskah na sivi podlagi. Zelo podoben je tudi rjavoluski kukmak (Agaricus phaeolepidotus), ki pa nekoliko šibkeje rumeni, razen tega pa se meso v dnišču beta pogosto obarva rdečkasto.
Avtor fotografije je Anton Poler.
Priprava opisa: Sabina Mali
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
