<< Agaricus macrosporoides, košenični kukmak | Gobe | Agaricus phaeolepidotus, rjavoluski kukmak >>
=> Agaricus urinascens var. urinascens (Jul. Schäff. & F.H. Møller) Singer (1949) syn. Agaricus albertii Bon (1988), Agaricus crocodilinus var. stramineus (Jul. Schäff. & F.H. Møller) Hlaváček (1976), Agaricus macrosporus (F.H. Møller & Jul. Schäff.) Pilát (1951), Agaricus macrosporus var. stramineus (Jul. Schäff. & F.H. Møller) Bon (1985), Agaricus schaefferianus Hlaváček (1987), Agaricus stramineosquamulosus Rauschert (1992), Agaricus stramineus (Jul. Schäff. & F.H. Møller) Singer (1951), Agaricus substramineus Courtec. (1985), Agaricus villaticus Brond. (1830), Fungus villaticus (Brond.) Kuntze (1898), Pratella campestris var. villatica (Brond.) Gillet (1878), Pratella villatica (Brond.) Gillet (1884), Psalliota arvensis subsp. macrospora F.H. Møller & Jul. Schäff (1938), Psalliota arvensis var. villatica (Brond.) Cleland & Cheel (1918), Psalliota campestris var. villatica (Brond.) (1913), Psalliota macrospora (F.H. Møller & Jul. Schäff.) F.H. Møller (1951), Psalliota straminea Jul. Schäff. & F.H. Møller (1938), Psalliota urinascens Jul. Schäff. & F.H. Møller (1938)
Rod: Agaricus - kukmaki
ZNAČILNOST: spoznamo ga po zelo velikem klobuku, čigar premer je večji od dolžine beta, pa tudi po velikih trosih in rastišču na travnatih površinah.
KLOBUK: premera 30 cm ali celo več, sprva je poloblast, nato vzbočen in končno zravnan; površina je luskasto razpokana, bela, luskice na obrobju svetlo okraste barve, na pritisku rumeni.
TROSOVNICA: lističi so prosti, sprva bledo sivo rožnati, nato rožnati, končno pa temno čokoladno rjavi.
BET: bel, dolžine 5-10 cm, premera 2.5-3.5 cm, čokat, valjast do vretenast, v gornjem delu gladek, pod zastiralom močno nakosmičen, na pritisk postopno rumeni in nato rjavi; zastiralo je dvojno, spodnje je debelejše in na robu natrgano v debele luske, zgornje pa kožnato, obe pa sta zrasli skupaj.
MESO: belo, gosto, debelo, v betu rahlo rožnato, vonj sprva po mandljih, v starosti nekoliko po plesnivi slami ali urinu.
TROSI: 10-13 x 6-7 μm, trosi so temno čokoladno rjavi, elipsoidni in gladki.
RASTIŠČE: raste od julija do oktobra na travnikih in pašnikih, v kolobarjih ali risih, ponavadi v velikem številu. Na mestih, kjer zraste, je travna ruša ponavadi zelo prizadeta.
Čas rasti: - VII-VIII-IX-X -
UPORABNOST: užitna in okusna goba. Vsebuje potencialno mutageno in karcinogeno snov - agaritin, zato ni priporočljivo uživati večjih količin gob.
Velikotrosnemu kukmaku je zelo podoben užitni izvrstni kukmak (Agaricus excellens), ki pa ima bet daljši od premera klobuka, podoben pa je tudi užitni poljski kukmak (Agaricus arvensis), katerega meso diši po janežu in je po velikosti manjši.
Slika je s spleta: www.fungoceva.it
Priprava opisa: Miro Šerod
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
